Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v uradnem odzivu pozvala novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj preneha z grožnjami o priključitvi Grenlandije. Odziv danske vlade sledi Trumpovim ponovnim izjavam, da Združene države Amerike strateški arktični otok potrebujejo za zagotavljanje lastnih obrambnih interesov. Frederiksenova je poudarila, da so takšne ideje neutemeljene in nesprejemljive, ter opozorila Washington, naj ne ogroža odnosov z zgodovinsko tesno zaveznico. Napetosti med Københavnom in Washingtonom so se dodatno zaostrile po seriji provokativnih objav na družbenih omrežjih s strani oseb, tesno povezanih s Trumpovo administracijo, ki so vključevale upodobitve Grenlandije v barvah ameriške zastave. Danska vlada in grenlandski voditelji so enotni v stališču, da Grenlandija ni naprodaj in da ZDA nimajo nobene pravne ali zgodovinske podlage za aneksijo tega avtonomnega ozemlja. Dogajanje predstavlja resno diplomatsko trenje znotraj zavezništva NATO, saj Trumpova administracija vprašanje Grenlandije povezuje s širšo geopolitično varnostjo na Arktiki.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju za revijo The Atlantic ponovno poudaril, da Združene države Amerike potrebujejo Grenlandijo za zagotavljanje svoje obrambne varnosti. Trump je v preteklosti že večkrat izrazil željo, da bi ta avtonomni teritorij, ki je pod suverenostjo Kraljevine Danske, postal del ZDA. Po poročanju agencije Bloomberg so njegove izjave ponovno vzbudile diplomatsko pozornost, saj jih ameriška administracija utemeljuje s strateškim položajem otoka v Arktiki. Danska stran se je na te navedbe odzvala s pozivom k spoštovanju suverenosti. Soproga enega izmed Trumpovih svetovalcev je sprožila dodatne napetosti z objavami na družbenih omrežjih, na kar so se danski predstavniki odzvali z zahtevo po medsebojnem spoštovanju. Grenlandija ostaja ključna točka v ameriški zunanji politiki zaradi naraščajočega pomena arktičnih plovnih poti in naravnih virov, Trumpove ambicije pa kažejo na nadaljevanje njegove transakcijske zunanje politike, ki jo je izvajal že v prvem mandatu.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da bo Ukrajina nadaljevala z obrambo, če Rusija blokira diplomatska prizadevanja in če partnerji ne bodo prisilili Rusije, da ustavi vojno. Poudaril je, da bi si želel več pritiska ZDA na Moskvo, medtem ko Rusija opozarja na zaostritev svojega stališča v pogajanjih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v uradni izjavi poudaril, da ne načrtuje zamenjave vrhovnega poveljnika oboroženih sil Ukrajine Aleksandra Sirskega. Odziv predsednika je sledil intenzivnim ugibanjem v javnosti in medijih o morebitni razrešitvi Sirskega, ki so se pojavila v času obsežnih kadrovskih sprememb v najožjem krogu ukrajinskega vodstva. Zelenski je s tem poskušal stabilizirati razmere v vojaškem vrhu, medtem ko država nadaljuje obrambo pred rusko agresijo. Izjava prihaja le nekaj dni po tem, ko je predsednik izvedel več ključnih imenovanj v varnostnem in diplomatskem sektorju, vključno s premestitvijo Kirila Budanova na čelo predsedniškega urada. Kljub številnim rotacijam na strateških položajih Zelenski ohranja zaupanje v trenutno vojaško vodstvo, ki ga predstavlja Sirski. Poudaril je, da so kadrovske odločitve usmerjene v krepitev učinkovitosti države, vendar Sirski ostaja na svojem položaju kot ključna figura obrambne strategije.

Generalštaba Ukrajine in Združenih držav Amerike sta uradno uskladila ključen vojaški dokument, ki določa okvir prihodnje podpore ukrajinskim oboroženim silam. Po besedah namestnika načelnika generalštaba ukrajinske vojske Andrija Gnatova dokument obsega štiri sklope, ki se osredotočajo na dolgoročno sodelovanje in krepitev obrambnih zmogljivosti države v spopadu z rusko agresijo. Usklajevanje na najvišji vojaški ravni med Kijevom in Washingtonom poudarja strateško naravo partnerstva, ki presega zgolj trenutno dobavo opreme. Dokument naj bi podrobneje opredelil logistično podporo, usposabljanje kadrov in integracijo sodobnih vojaških sistemov. Čeprav podrobnosti posameznih poglavij niso javno objavljene, sporazum predstavlja formalizacijo nadaljnjih korakov v vojaški pomoči, ki jo ZDA zagotavljajo Ukrajini za ohranitev njene suverenosti.

V Kijev je prispela številčna delegacija visokih svetovalcev za nacionalno varnost iz več evropskih držav ter predstavnikov ključnih mednarodnih struktur. Namen obiska je priprava in usklajevanje krovnih varnostnih dokumentov, ki bodo določali prihodnje sodelovanje med Ukrajino in zahodnimi zaveznicami. O prihodu delegacije je v soboto, 3. januarja 2026, javnost obvestil ukrajinski minister za obrambo in sekretar Sveta za nacionalno varnost in obran (SNBO) Rustem Umerov. Srečanje predstavlja nadaljevanje prizadevanj za stabilizacijo regije in krepitev obrambnih vezi, ki so se intenzivirale v zadnjem letu. Obisk se osredotoča na operativno izvajanje varnostnih jamstev in usklajevanje strategij v luči dolgotrajnega konflikta. Delegacija bo z ukrajinskimi uradniki razpravljala o konkretnih načrtih za obrambno pomoč in integracijo v zahodne varnostne sisteme, kar je neposreden odgovor na potrebo po spremembi evropske strategije, ki bi preprečila dolgotrajno izčrpavajočo vojno.

Nekdanji nemški veleposlanik v Združenih državah Amerike in trenutni vršilec dolžnosti predsednika münchenske varnostne konference Wolfgang Ischinger je izjavil, da je Evropa vstopila v novo obdobje, v katerem se ne more več zanašati na zunanje zaveznike. Ischinger je v svoji analizi geopolitičnega položaja poudaril, da so Evropejci ostali sami doma, kar od njih zahteva večjo odgovornost pri samostojni obrambi lastnih vrednot in interesov na svetovnem prizorišču. Diplomat je ob tem izrazil željo, da bi Ukrajina s pomočjo Evrope dosegla mir in ohranila svojo neodvisnost, hkrati pa je pozval k samokritični presoji uporabe evropskih vrednot v praksi. Njegove izjave prihajajo v času, ko se v Evropi razpravlja o novih varnostnih pobudah, vključno z načrti nekaterih držav za napotitev do 15.000 vojakov v Ukrajino za nadzor morebitnega mirovnega sporazuma. Ischinger bo funkcijo predsednika münchenske konference opravljal do prevzema položaja s strani bivšega generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga.

Na mednarodnem sejmu obrambne industrije Sidec v Celju je potekala razprava o vlogi kibernetske varnosti v sodobnih obrambnih strategijah. Strokovnjaki so poudarili izzive kibernetske varnosti v kritični infrastrukturi, še posebej v dobi kvantnega računalništva, ter se strinjali o pomembnosti sodelovanja. Število kibernetskih napadov narašča, zato je ta tema izjemno aktualna.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v okviru obsežne reorganizacije državnega vrha na položaj obrambnega ministra imenoval Mihajla Fedorova, dosedanjega ministra za digitalno preobrazbo in podpredsednika vlade. Zelenski je v večernem nagovoru pojasnil, da želi s to potezo spremeniti format delovanja obrambnega ministrstva, kar nakazuje na večji poudarek na tehnološkem napredku in digitalizaciji vojaških procesov. Poleg sprememb v obrambnem resorju je prišlo do ključnih premikov v predsednikovem kabinetu in obveščevalnih službah. Kiril Budanov, ki je doslej vodil vojaško obveščevalno službo (GUR), je prevzel vodenje urada predsednika, medtem ko je vodenje GUR prevzel Oleg Ivaščenko. Ti kadrovski premiki odražajo prizadevanja Kijeva za utrditev varnostnega in diplomatskega sektorja sredi trajajočega konflikta, pri čemer Zelenski stavi na preizkušene kadre iz obveščevalnih in tehnoloških struktur.

Nemški kancler Friedrich Merz je v svojem novoletnem nagovoru za leto 2026 pozval evropske države, naj odločneje uveljavljajo svoje interese za zagotovitev miru in blaginje na celini. Merz, ki je vodenje nemške vlade prevzel maja lani, je poudaril, da se Evropa spopada z resnimi izzivi, vključno z rusko agresijo, naraščajočim svetovnim protekcionizmom in spreminjajočimi se odnosi z Združenimi državami Amerike. Po njegovih besedah vojna v neposredni bližini predstavlja neposredno grožnjo svobodi in varnosti, saj je ruska agresija del širšega načrta proti celotni Evropi. Kancler je izpostavil, da se Nemčija vsakodnevno spopada s sabotažami, vohunjenjem in kibernetskimi napadi. Ob tem je opozoril na gospodarsko ranljivost celine zaradi odvisnosti od uvoza surovin, ki se po njegovem mnenju uporablja kot politično orodje. Berlin je od leta 2023 znatno povečal izdatke za obrambo, s čimer želi Nemčija prevzeti vodilno vlogo pri krepitvi evropske obrambne avtonomije in nadaljnji podpori Ukrajini pri obrambi pred rusko invazijo.

Ukrajinski obrambni minister Denîs Šmihal se je uradno zahvalil Romuniji za finančni prispevek v višini 50 milijonov evrov, ki bo namenjen krepitvi ukrajinske obrambe. Sredstva so bila dodeljena v okviru mehanizma, dogovorjenega z Združenimi državami Amerike, kar poudarja usklajeno mednarodno prizadevanje za podporo Kijevu v času trajajočih spopadov. Po navedbah ukrajinske strani je ta tranša finančne pomoči ključnega pomena za vzdrževanje obrambnih zmogljivosti države. Romunska vlada s tem dejanjem utrjuje svojo vlogo aktivne zaveznice v regiji, medtem ko ukrajinski uradniki izpostavljajo, da je prav takšna neposredna podpora bistvena za stabilnost fronte. Finančna sredstva bodo po pričakovanjih uporabljena za nabavo vojaške opreme in logistično podporo oboroženim silam.

Avstrijske zvezne oborožene sile (Bundesheer) so v petek objavile letno bilanco, v kateri so delovanje v preteklem letu ocenile kot izrazito uspešno. Obrambna ministrica Klaudia Tanner je poudarila, da sta smer in hitrost uresničevanja razvojnega načrta 'Aufbauplan 2032+' ustrezni, kar vojski omogoča načrtovano modernizacijo in krepitev zmogljivosti. Ministrica je v uradni izjavi izrazila zadovoljstvo nad doseženim napredkom na vseh ravneh delovanja. Ključni poudarek poročila je namenjen kadrovski sliki, ki se po navedbah ministrstva vidno izboljšuje. V preteklem letu je izobraževanje za podčastnike in častnike začelo več kot 1.200 oseb, kar predstavlja pomemben prirast kadra in civilnih uslužbencev. Poleg povečanega zanimanja za vojaški poklic vojska beleži tudi upad števila prostovoljnih odhodov iz službe, kar kaže na večjo stabilnost znotraj obrambnega sistema. Vodstvo vojske te trende razume kot potrditev uspešnosti trenutnih reform in ukrepov za večjo privlačnost vojaškega poklica.

Južnokorejsko ministrstvo za obrambo je v sredo napovedalo, da bo v prihodnjem letu uvedlo obvezno usposabljanje za upravljanje dronov za vse nabornike. Projekt z imenom "500.000 vojakov z droni" je namenjen krepitvi bojnih zmogljivosti v sodobnem vojskovanju, kjer brezpilotni letalniki predstavljajo učinkovito in cenovno ugodno opremo. Za izvedbo načrta bo ministrstvo v prihodnjem letu namenilo približno 33 milijard vonov (22,9 milijona dolarjev), s čimer bodo zagotovili nakup okoli 11.000 manjših komercialnih dronov za potrebe usposabljanja. Obrambni minister Ahn Gyu-back, ki je načrt predlagal že septembra, je poudaril, da bo projekt poleg vojaške krepitve služil tudi kot podlaga za kasnejšo zaposlitev vojakov v sorodnih industrijah po končanem služenju vojaškega roka. Odločitev sledi globalnim trendom v obrambnih strategijah, ki so jih v zadnjem letu pospešeno sprejele tudi druge države, vključno s Tajvanom in Avstralijo, ter se odziva na izzive, ki jih brezpilotni letalniki prinašajo na sodobno bojišče.

Južnokorejsko ministrstvo za narodno obrambo je napovedalo obsežno reorganizacijo vojaških sil, po kateri se bo operativni nadzor nad 1. in 2. divizijo marincev po več kot 50 letih vrnil pod neposredno poveljstvo marincev. Reforma, ki jo je spodbudil predsednik države, predvideva prehod na sistem t. i. kvazi-četrte veje oboroženih sil, kar bo marincem zagotovilo večjo neodvisnost od kopenske vojske. Do konca leta 2026 bo nadzor nad 1. divizijo prešel z 2. operativnega poveljstva kopenske vojske na marince, medtem ko bo 2. divizija popolno avtonomijo pridobila do leta 2028. Poleg strukturnih sprememb načrt vključuje tudi možnost povišanja marincev v čin generala s štirimi zvezdicami, kar je bilo doslej zaradi hierarhičnih omejitev onemogočeno. Obrambni minister je poudaril, da bo ustanovitev posebnega operativnega poveljstva marincev okrepila njihovo bojno pripravljenost in omogočila pravičnejšo zastopanost v združenem poveljstvu sil. Zakonodajne spremembe bodo sledile v kratkem, da se uradno redefinirajo naloge in status korpusa marincev znotraj obrambnega sistema.

General Ali Fadavi je bil uradno imenovan na položaj vodje skupine svetovalcev vrhovnega poveljnika Islamske revolucionarne garde (IRGC). Odločitev o imenovanju je javnosti sporočil generalmajor Hosein Salami, ki poveljuje tej elitni veji iranskih oboroženih sil. Fadavi bo s tem prevzel ključno svetovalno vlogo pri usmerjanju vojaških in strateških operacij organizacije, ki ima v Iranu velik vpliv na obrambno in zunanjo politiko države. Fadavi, ki je prej opravljal funkcijo namestnika poveljnika revolucionarne garde, velja za izkušenega vojaškega stratega z dolgoletno kariero znotraj iranskih varnostnih struktur. Njegovo imenovanje odraža notranje prestrukturiranje znotraj vrha garde, katerega namen je verjetno optimizacija poveljevanja in svetovalnih procesov v času povečanih regionalnih napetosti. Iranska tiskovna agencija podrobnosti o specifičnih nalogah skupine svetovalcev ni podala, vendar gre za funkcijo, ki neposredno vpliva na procese odločanja v vojaškem vrhu.